KONZORCIJ ROKODELSKIH CENTROV SLOVENIJE
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je ključna organizacija za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki povezuje rokodelske centre, soodloča pri oblikovanju politik s področja rokodelstva in sodeluje s podpornim okoljem v Sloveniji in tujini.
Poslanstvo Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije je povezovanje, koordinacija in zastopanje rokodelskih centrov, skrb za ohranjanje, razvoj in prepoznavnost rokodelstva ter prizadevanje za izboljšanje pogojev in kakovosti dela rokodelskih centrov in rokodelcev.
SPREMLJAJTE NAS
Naročite se na Rokodelske novice, ki jih izdajamo člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju na področju rokodelstva v Sloveniji!
- Rokodelske novice – maj 2024
- Rokodelske novice – december 2023
- Rokodelske novice – oktober 2023
- Rokodelske novice – junij 2023
- Rokodelske novice – december 2022
- Rokodelske novice – september 2022
- Rokodelske novice – junij 2022
ZAKON O OHRANJANJU IN RAZVOJU ROKODELSTVA (ZorR)
Ureditev rokodelstva v Sloveniji – Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Rešitve za ohranjanje rokodelstva in ukrepe za njegov nadaljnji razvoj sistemsko obravnava Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Zakon upošteva vse subjekte, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča urejen prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, ureja podeljevanje naziva »priznani rokodelec«, spodbuja medsebojno povezovanje nosilcev podpornega okolja rokodelstva, rokodelskih centrov in rokodelskih organizacij, podpira njihove dejavnosti z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva – tudi s tem, da omogoča pravno podlago za različne oblike finančnih razvojnih spodbud.
Na spletni strani MGTŠ je objavljena povezava na celoten ZorR, opise rokodelskih panog, povezave na vse deležnike podpornega okolja, objavljen je program za ohranjanje in razvoj rokodelstva ter aktualni razpisi za finančne vzpodbude. Povezava je tukaj.
PRIDOBITE ROKODELSKA ZNANJA
Prvi korak je pridobitev rokodelskih znanj. Morda ste si ta znanja pridobili v svoji družini, ki ima rokodelsko tradicijo, ali pa ste se jih naučili v institucijah, ki to omogočajo, npr. v rokodelskih centrih, društvih, na univerzah za tretje življenjsko okolje … Veliko rokodelcev izhaja iz družin, v katerih je že razvito rokodelsko znanje in pogosto so na voljo tudi potrebna orodja, ki omogočajo lažji začetek. Seveda so tudi rokodelci, ki so na svoji življenjski poti razvili zanimanje za rokodelstvo, si pridobili potrebna rokodelska znanja in raziskujejo možnosti samostojne poslovne poti.
NADGRADITE ROKODELSTVO V POSEL
Na osnovi svojih znanj in izkušenj ste razvili svojo poslovno idejo. Poslovno idejo je pomembno sistematično opisati, saj je to osnovno izhodišče za pogovore z morebitnimi partnerji ali pa morda podjetniškimi svetovalci na SPOT podjetniških točkah.
Izhodišča za razvoj poslovne ideje:
- Kaj znam?
- Kaj imam? Imam kakšna orodja, izkušnje, stike, prostor za delo?
- Komu so moji rokodelski izdelki/storitve namenjeni?
- Ali lahko ocenim stroške razvoja in izdelave izdelka, embalaže in promocije? Kakšna je cena materiala, nakupa ali najema orodja, ureditve oz. najema prostora, vloženega časa za izdelavo izdelka, embalažže, promocije na spletni strani, izdelave vizitk, telefona, interneta, vodenjea račinovodstva?
- Kakšni bodo moji stroški poslovanja glede na predvideno poslovno obliko?
- Imam morda kakšno konkurenco?
- Ali moram za opravljanje svoje rokodelske dejavnosti izpolnjevati kakšne posebne pogoje?
Vse to nam pomaga, da lažje preverimo izvedljivost svoje poslovne ideje in dobimo izhodišča za poslovni načrt in za najprimernejšo obliko poslovanja.
Na SPOT podjetniških točkah lahko brezplačno dobite vse informacije o posameznih oblikah poslovanja in jih s pomočjo svetovalca tudi primerjate med seboj glede na finančne in davčne obremenitve ter tudi glede na pogoje poslovanja. Ko veste, kaj želite in imate oblikovano jasno poslovno idejo, boste s pomočjo svetovalca lažje izbrali za vas najprimernejšo obliko poslovanja. Preverite tudi, ali morate za opravljanje vaše dejavnosti izpolnjevati kakšne posebne pogoje.
Poslovni načrt
Izdelavo poslovnega načrta omogočajo jasna poslovna izhodišča in izbrana ustrezna oblika poslovanja. Lahko ga po predlogah iz spletnih portalov naredite sami ali pa pridobite ustrezno strokovno pomoč na SPOT točkah pri podjetniških svetovalcih. Glede na vaš namen – ali želite le dodatni zaslužek ali samostojno poslovno pot – boste s pomočjo svetovalca na SPOT podjetniški točki izbrali eno od možnih oblik poslovanja.
Možne oblike poslovanja
Na področju rokodelstva trenutno prevladuje poslovna oblika osebnega dopolnilenga dela, kjub temu, da je priznanih le 10 % materialnih stroškov in doseženi prihodek iz opravljanja dejavnosti v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu.
Dokaj razširjena poslovna oblika na področju rokodelstva je dopolnilna dejavnosti na kmetiji. Med rokodelci je več samostojnih podjetnikov kot pa ustanoviteljev d. o. o.
Nekateri rokodelci so registrirani kot samostojni kulturni delavci, nekateri so našli svoj okvir za delovanje v društvu ali zavodu.
1. OSEBNO DOPOLNILNO DELO
Po zbranih podatkih je med rokodelci trenutno najbolj razširjena poslovna oblika osebno dopolnilno delo (krajše ODD), kljub temu, da priznava le 10 % materialnih stroškov in v Pravilniku za osebno dopolnilno delo dovoljuje le izdelavo in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, ne pa tudi prikazovanja rokodelske dejavnosti.
Osebno dopolnilno delo je nekakšen vmesni člen do registracije samostojnega podjetnika ali d. o. o.-ja. Omogoča preverjanje osebne poslovne ideje, saj se z osebnim dopolnilnim delom z najmanjšo finančno investicijo lahko legalno pojavite na tržišču.
Za rokodelce se za osebno dopolnilno delo šteje, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, za katere ima pridobljeno ustrezno strokovno mnenje Obrtne-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Lahko ga opravlja posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali upokojenec, ki je priglašen pri AJPES kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo in ima za obdobje, v katerem opravlja tako delo, plačano vrednotnico iz tega naslova.
Zakon in pravilnik delita dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), izdelava in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti je opredeljena v B skupini Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu:
- V B skupini je zajet posameznik, ki sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ali druge izdelke, ki jih izdeluje na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja.
- V B skupini je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve. Dela se lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.
- V primerih osebnega dopolnilnega dela, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.
Pri osebnem dopolnilnem delu prihodek iz opravljanja osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Osebno dopolnilno delo: https://spot.gov.si/sl/teme/osebno-dopolnilno-delo/
2. DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI
Osebe s statusom kmeta imajo lahko registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji. Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči na kmetiji in je vir dodatnih dohodkov. V primerjavi z osebnim dopolnilnim delom je dopolnilna dejavnost na kmetiji ugodnejša, saj priznava veliko višje materialne stroške (80 %) in tudi meja doseženega prihodka iz tega naslova je višja.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji: https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah/
3. SAMOSTOJNI PODJETNIK ALI USTANOVITEV PODJETJA
Predlagamo vam, da se na SPOT podjetniških točkah dobro pozanimate o pogojih posameznih poslovnih oblik: samostojni podjetnik ali enostavno poslovno obliko podjetja d. o. o. Preverite ustanovitvene pogoje ter finančne in davčne obveznosti pri eni ali drugi poslovni obliki, da ugotovite, katera vam bolj ustreza. Izberite si poslovno obliko, ki vam je dosegljiva in vam omogoča razvoj vaše poslovne ideje. Pri registraciji podjetja si morate sami plačevati tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter starševsko varstvo na mesečni ravni, prav tako morate redno odvajati akontacijo dohodnine. V kolikor ste zaposleni drugje, lahko odprete t. i. popoldanski s. p., kjer vam ne bo potrebno plačevati polnih prispevkov in lahko predstavlja dokaj ugodno obliko za rokodelsko dejavnost.
Samostojni podjetnik ali družba: https://spot.gov.si/sl/poslovanje/ustanovitev-podjetja/
4. SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVEC
Nekateri rokodelci so registrirani tudi kot samostojni kulturni delavci, čeprav to ni prav pogosta oblika. Za pridobitev statusa samostojnega kulturnega delavca oz. samozaposlenega v kulturi je potreben vpis v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo. Obstaja seznam 75 poklicev, ki jih je možno kot edini in glavni poklic opravljati s pridobitvijo statusa samostojnega kulturnega delavca. Za pridobitev statusa in vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, je potrebno izpolniti tudi dva pogoja:
- oseba mora samostojno opravljati specializirani poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in
- ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljena za opravljanje te dejavnosti.
Samostojni kulturni delavec: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vpis-v-razvid-samozaposlenih-v-kulturi/
5. ČASOVNO OMEJENO DELO
5. 1. PODJEMNA POGODBA
Podjemna pogodba je primerna oblika, ki omogoča poslovanje v fazi, ko še niso dozoreli pogoji za eno od ostalih poslovnih oblik – samostojni podjetnik ali d.o.o. ali osebno dopolnilno delo.
Fizična oseba sklene podjemno pogodbo z naročnikom. Naročnik pa je lahko pravna ali fizična oseba. Pomembno je vedeti, da se podjemna pogodba sklene le za določen čas, saj velja le za občasna in časovno omejena dela. Z dohodnino je obdavčen dohodek fizične osebe, ki temelji na podjemni pogodbi.
Podjemna pogodba se lahko nanaša na izdelavo stvari, popravilo stvari oz. na fizično ali umsko delo.
Podjemna pogodba: https://spot.gov.si/sl/teme/podjemna-pogodba/
5. 2. KRATKOTRAJNO DELO DRUŽINSKEGA ČLANA
V fazi usposabljanja in preverjanja vaše poslovne ideje, je morda uporabna oblika poslovanja tudi kratkotrajno delo družinskega člana. To je sicer brezplačno delo, ki ga lahko opravljajo le določeni družinski člani podjetnika, kar se tretira kot družinska pomoč. Omejitev kratkotrajnega dela družinskega člana je 40 ur/mesec. Kratkotrajno delo družinskega člana omogoča, da lahko določeni sorodniki podjetnika legalno sodelujejo v delovnih procesih, pomagajo pri delovanju podjetja in si skozi to nabirajo delovne izkušnje in znanja.
Kratkotrajno delo družinskega člana: https://spot.gov.si/sl/teme/kratkotrajno-delo/
MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJ IN STROKOVNIH USPOSABLJANJ
Velika pomoč pri večji uspešnosti vaše poslovne poti je izboljševanje kvalitete izdelka in njegove embalaže in predstavitve na trgu.
NPK – nacionalna poklicna kvalifikacija je pomembna oblika za pridobivanje rokodelskega znanja. Rokodelski center Ribnica izvaja NPK za pletarja in lončarja, Rokodelski center DUO Veržej, ki deluje v okviru Zavoda Marianum, izvaja NPK za lončarja, Čipkarska šola v Idriji izvaja NPK za poklic Klekljar/kljeklarica.
Na spodnjih povezavah lahko preverite obstoječe NPK:
- http://www.npk.si/npk-katalogi/
- http://www.nrpslo.org/kartica-npk.aspx/61813201
- http://www.marianum.si/usposabljanje-za-npk-loncar
- http://www.rokodelskicenter-ribnica.si/?link=novica&id=280
- http://www.nrpslo.org/kartica-npk.aspx/61813201
K vašemu razvoju lahko veliko prispeva dodatno strokovno usposabljanje. Rokodelski centri in strokovna rokodelska društva organizirajo številne delavnice in tečaje. Zelo razširjena oblika pridobivanja specialnega strokovnega rokodelskega znanja je tudi neposredno sodelovanje z mojstri rokodelci s posameznih rokodelskih področij.
Za zdaj informacije o delavnicah in tečajih s posameznih rokodelskih področij še niso zbrane na enem mestu in je to prepuščeno volji in iznajdljivosti posameznega rokodelca.
ZNAK KAKOVOSTI ROKODELSTVO ART&CRAFT SLOVENIJA
Slovenija se ponaša z dolgoletnim in dobro izdelanim sistemom za preverjanje kvalitete rokodelskih izdelkov, ki ga je vzpostavila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Strokovna komisija na OZS določa kriterije in pogoje za podelitev znaka kakovosti Rokodelstvo ART&CRAFT Slovenija za rokodelske izdelke in izdelke unikatnega oblikovanja. V preteklosti je imel ta certifikat pomembno vlogo ne le v prepoznavanju kvalitete rokodelskega izdelka, ampak tudi na finančnem področju. Za rokodelca je lastništvo certifikata znaka kakovosti Rokodelstvo ART&CRAFT Slovenija pomembna prednost na trgu, saj je med potrošniki znamka dobro prepoznavna. Več: https://www.rokodelstvo.si/certifikat
LOKALNE OZNAKE KAKOVOSTI
V zadnjem času obstaja vse več lokalnih znamk kakovosti, ki so lahko dragocena pomoč pri vzpodbujanju rokodelcev, da izboljšujejo svoje rokodelske izdelke, njihovo celostno podobo in embalažo. Ker se ocenjevanja rokodelskih izdelkov za pridobitev lokalne oznake kakovosti odvija lokalno, so rokodelkam in rokodelcem te znamke bolj dostopne. Na osnovi teh znamk se mnogi rokodelci kasneje odločijo še za pridobitev nacionalnega znaka kakovosti Rokodelstvo ART&CRAFT Slovenija.
MOŽNOSTI POVEZOVANJ
Mnogi rokodelci si želijo povezovanj v svojih lokalnih in regionalnih okoljih. Seveda si želijo biti vključeni tudi v ponudbo turističnih destinacij, v katerih živijo in delujejo, saj predstavlja prav turizem priložnost za odpiranje dobrih in uspešnih prodajnih poti.
Ena od obstoječih oblik povezovanja je Slovenski rokodelski festival, ki ga vsako leto organizirajo rokodelski centri, združeni v Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije. Gre za lokalne rokodelske dogodke, ki jih organizirajo posamezni rokodelski centri, osrednji dogodek pa je Slovenski rokodelski festival na Brdu pri Kranju.
Vsak rokodelski center v Sloveniji ima svoje rokodelske dogodke, kjer se poleg lokalnih rokodelcev predstavljajo tudi rokodelci z različnih koncev Slovenije. S povezovanjem v mednarodne mreže se mnogim rokodelcem šele odprejo prave priložnosti za poslovanje.